Masažni bazen ima na kubični meter vode precej več kopalcev kot plavalni bazen in deluje pri temperaturi okoli 35 °C. Voda se zato obremeni hitreje, kemija pa se obnaša drugače kot v hladnem bazenu. Jesen je čas, ko so masažni bazeni največ v uporabi, zato je smiselno vzdrževanje postaviti na trdne osnove.
Zakaj je voda v masažnem bazenu bolj obremenjena
Majhna prostornina, visoka temperatura in intenzivno mešanje z zrakom pomenijo tri stvari: dezinfekcijsko sredstvo se porablja hitreje, organske snovi (kreme, znoj, kozmetika) se hitreje kopičijo, mikroorganizmi pa imajo v topli vodi ugodnejše pogoje za rast. Pravilo, ki ga je vredno zapomniti: ena oseba v tisočlitrskem masažnem bazenu pomeni podobno obremenitev kot več desetin kopalcev v običajnem družinskem bazenu.
Osnovne vrednosti: pH, alkaliteta in trdota
Pri vsaki kemiji je treba najprej urediti pH. Priporočeno območje je 7,0–7,6. Če je pH previsok, klor izgubi velik del učinka in nastajajo obloge; če je prenizek, voda postane agresivna za kovinske dele, tesnila in kožo.
- pH: 7,0–7,6
- Skupna alkaliteta: 80–120 mg/l – deluje kot blažilec in preprečuje nihanje pH
- Trdota vode: premehka voda spodbuja korozijo, pretrda pa obloge na grelcu in šobah
Vrednosti preverjajte vsaj dvakrat na teden, pri pogosti uporabi pa pred vsakim kopanjem. Testni lističi so za vsakdanjo rabo dovolj natančni.
Dezinfekcija: klor, brom ali slana elektroliza
Klor je najcenejši in najbolj raziskan, a pri 35 °C hitreje izpareva in močneje diši. Brom je pri visokih temperaturah obstojnejši in manj dražeč, a dražji. Sistemi za avtomatsko dezinfekcijo z elektrolizo soli proizvajajo dezinfekcijsko sredstvo sami in zmanjšajo ročno doziranje – po ceni višje začetne naložbe in občasne zamenjave elektrode.
Noben od sistemov ne odpravi potrebe po nadzoru vode. Tudi pri elektrolizi je treba spremljati pH in vzdrževati ustrezno raven soli.
Filtri: čiščenje, pranje in menjava
Večina masažnih bazenov uporablja kartušne filtre. Praktičen ritem je takšen: izpiranje z vodo vsaka dva tedna, temeljito čiščenje s posebnim sredstvom enkrat na dva do tri mesece, menjava kartuše pa, ko je vlaknina mehansko poškodovana ali ko tudi po čiščenju ostane siva in trda. Umazan filter se pokaže kot šibkejši pretok in dlje časa delujoča črpalka – torej tudi kot višja poraba elektrike.
Kako pogosto menjati vodo
Uporabno vodilo: število litrov delite s številom dnevnih kopalcev in nato z 12. Rezultat je približno število dni do menjave. Pri 1.200 litrih in dveh rednih uporabnikih to pomeni menjavo približno vsakih 50 dni. Večina gospodinjstev vodo menja na dva do tri mesece. Če kljub urejeni kemiji voda ostaja kalna ali se pojavlja vonj, je menjava pogosto najhitrejša rešitev.
Peneča voda in kalnost: najpogostejši težavi
Pene skoraj nikoli ne povzroča dezinfekcija, ampak ostanki kozmetike, mil in pralnih sredstev na kopalkah. Sredstva proti peni delujejo kratkoročno in simptomatsko – trajnejša rešitev je prha pred kopanjem, pranje kopalk brez mehčalca in po potrebi menjava vode. Kalnost pa najpogosteje pomeni zamašen filter, prenizko raven dezinfekcije ali previsok pH.
Koliko dela je s tem v praksi
Pri redni uporabi je realna ocena 10–15 minut na teden za meritve in doziranje, k temu pa nekaj desetin minut na mesec za filtre. To je manj, kot marsikdo pričakuje, a ni zanemarljivo. Kdor želi obremenitev še zmanjšati, naj razmisli o avtomatskem doziranju; povsem brezskrbnega masažnega bazena ni.
Kdaj je smiselno poklicati servis
Pri ponavljajočih se motnjah grelca, puščanju, hrupni črpalki ali vztrajnih težavah z vodo, ki jih kemija ne reši, je bolje preveriti mehanski del. Na voljo je servis bazenov in masažnih bazenov, pregled pa je smiseln tudi pred začetkom zimske sezone, ko bo bazen največ v uporabi.
Če masažni bazen šele izbirate, je vredno pogledati, kako se modeli razlikujejo po filtraciji in prostornini – oboje neposredno vpliva na obseg vzdrževanja. Ponudbo najdete v kategoriji hidromasažni bazeni / jacuzzi.